Danes je bolj vesela, vedra, ne ve kaj jo navdaja, ali notranji glas ji govori: Še boš vesela, lepa prihodnost te pričakuje z odprtimi rokami, samo naprej stopaj po svoji začrtani poti, videla boš rezultate svojega truda, tej niso zaman, verjeti moraš v sebe, v svoje sposobnosti.
Tako si je Aleksandra v zgodnjih jutranjih urah manila še ne dobro odprte oči. Utrujena je bila od prejšnjega dne, veselice so ji bile všeč ali naslednji dan je bila kakor da bi jo vlak povozil, za njo je noč imela svojo moč, od tega ni odstopala, vedela je, vendar se ni uspela zadržati.
Nov dan je prinesel nove dogodivščine, bila je razigrana nagajiva že ob rani uri, besedna igra s katero je napovedala svoj obisk frizerke je bil bolj kot očiten, toda druga stran se ni odzvala, vedela je, bolje biti tiho kakor izustit nepotrebne besede. Veliko je bilo tudi resnice v temu razmišljanju, zadnje čase se ni pustila, upirala se je sistemu bolj kot se je dalo, vedela je, samo tako bo nekaj dosegla, sebe bo premaknila iz mrtve točke, nekaj za njeno dobro bit.
Že celo večnost je na uslugo drugim, sedaj je tega dovolj, otroci so že dovolj veliki, pripeljala jih je do kruha, naprej morajo sami, ne rabijo ob sebi angela varuha.
Vedeti morajo, mama je tam kadarkoli jo bodo potrebovali, ni pa potrebno da jim kakor koklja odpira svoje perutničke in jih vabi v njeno okrilje, morajo postati trdni, v svetu je to vrlina-trdnost..
Pokončni in trdni so bili, to si je lahko priznala, ta mlajši sin se je podal v svet v rosni dobi, zelo zgodaj je stopal po poti samostojnosti, starejši je bil še pri njej toda bil je možakar in pol, izurjen je bil za vsa hišna opravila, delo ga ni nikoli iskalo, ker ga sam kot tako je hitro spoznal in se ga ni branil.
Torej ponosna je bila na svoj podmladek, vedela da vez med njimi se ne bo pretrgala, to je bilo tisto kar jo je osrečevalo, tudi če na trenutke ji je bilo postavljeno na krožnik: otroci so vedno sveti v tvojih očeh!“
Kaj potem, ona je vedela da svoje teorije ne bo menjala, za njo vez med materjo in otroki je bilo nekaj kar se ne bo pretrgalo:Partnerja lahko menja, otrok nikoli, to so njeni in ostajajo njeni, del nje, tudi če jih je rodila, zato da živijo svoje življenje, v katero nima pravice vdora noben starš, ve da to je nerazdružljiva vez, to ostaja, ravno to so ji tudi dokazali neštetokrat, sedaj ko sta velika je dobila še dodatno potrditev, da ne živi v zmoti, samo naj nadaljuje po tej poti, pravilna je.
Danes je obiskala frizerja, odločila se da polepša svoj videz, po dolgem premoru si je zaslužila, malo mora dati tudi na svoj izgled, tudi če je vedela, da ne rabi veliko, bila je lepa ženska, to so ji večkrat povedali, njena skromnost je to jemala bolj tako, skrito, nekje v nekem kotu ji je tudi godilo, ali nikoli se ni zaradi tega počutila nekaj več, vedela je, lepota je iskrenost in dobrota, to sta odlična potenciala za tisto ta pravo lepoto: Imenovana dušna lepota.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
