Zvitek

Zvitek

pergamentni
na polici sameva
občasno ga vzameš
odpihneš prah
odstraniš pentljo
poravnaš robove
nežno zdrsiš
čez njegovo
krhko vsebino
za kratek čas obtežiš
nato ga spustiš
ne potrebuješ ga
ta hip ne več
zvije se vase
do naslednjič

Ne bi želel biti ta zvitek. Bogata pesem v svoji skromnosti.

Jaz tudi ne

Miro, hvala

Alenka Kveder je napisal/a:

Jaz tudi ne

dobra.
a prvoosebnost lirskega subjekta ni pravilo:
včasih je ustrezna in koristi poteku "dogajanja" v pesmi,
včasih pa na račun nekakšne iskrenosti trpi nabor besed ...

Saj smo res "ZVITKI", prefinjeni, grobi, krhki, podložni. List za listom razgrinjamo, spoznavamo svoje sence in svetlobe Vir.