Moj Bog, kako boleče žge bližina,
ko se omamljam s tujimi pogledi;
ko mi okus trpinči jedka slina,
ko pasem lakoto ob tuji skledi!
Moj Bog, kako so moje pesmi prazne!
Kako je zrnje zmešano z otrobi ...
Kako plesnivi so lahko trenutki,
razkrinkani v zlorabljeni svetlobi!
Moj Bog, mar naj prenašam taka stanja?
Se naj smejim, ko kljuva bolečina?
Se naj pretvarjam, da se vse mi sanja?
Se naj tolažim z novim litrom vina?