Prišle so zdaj ure,
ko v tišino ogrinjajo
misli se moje,
ko duša, ki prej dure
je ubirala na strune,
igra zdaj le mole...
Le kje je moj dragi,
ki znal bi tesnobo
poslati v temine?
Kje glas je preblagi,
ki pel bi čuteče
'z najgloblje globine
pesem svoje duše?
Kje ustne drhteče,
njih opojna rdečina,
kot iz večne bi čaše
strasti, hrepenenja
užile rdečega vina?
In oči kje igrive,
da v meni bi vžgale
žgoč plamen ponovno
ljubezni iskrive
in dvome pregnale
nastale nedavno?
Prišle bodo ure,
ko v tvoje ogrinjale
bodo misli se moje,
ki spet bodo dure
s strastjo vpletale
med strune le tvoje.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
