Kaj, ko bi..

...zopet glavo naslonila
na tvojo ramo
in s sapo žgečkala vrat,
se igrala z mečico ušes?
S prsti iskala bi pot,
ki vodi do slastnih nebes.

Kaj ,ko bi z ustnicami izzvala
da jezika bi zaplesala ples,
ki brez ritma nadvlada
bitje najinih
usločenih teles?

Potem bi mi s sapo
božal vrat
in lačen strasti
bi stokal, se vdajal
brez vsake moči.
Vse nižje in nižje..
Z mojimi kriki zamolklimi
bi se napajal.

Potem bi z roko drsel,
čutil telo koprneče
brisal kaplje kože dišeče,
ko v bitki za slo
predanost dokončno
prevzela bi oblast.

Kaj, ko utrujen potem
položil bi glavo
na moje prsi
in jih prekrival
z božajočimi prsti?

Kaj, ko bi z roko se dotaknila
las razmršenih,
zatočišče tresočih dlani?
Potem bi s poljubom hladila
ustnice tvoje
razgrete v strasti.

Kaj, ko bi..
z nasmehom na ustih
začela nov dan
in vse preostale
začetke noči..?