Potrditve
Vsak list, ki tiho pade na tla
je potrditev minulosti zbira trenutkov
nanizanih do skrajnosti - do dejstva, da je vse minlljivo.
Brez novega začetka ni konca in brez konca ni novega začetka, saj je
obstoječe izgubljajoče smernica novemu obstoječemu, ki nikoli ne neha
obstajati kot tako in je le stanje različnih form, ki so spreminjajoče,
vendar v bistvu nikdar ne izgubijo prvotnega smisla,
ki je vodilo in glavna vez razvejanosti smernic, iščoč svojo svojo obliko
vsaka v svoji smeri
v naravnanosti k iskanju določenih ciljev, kateri so nejasni in v megli
kot, da je vse manj preprosto kot si smemo predstavljati v svoji
nevednosti, če lahko morda rečemo naivnosti in malce tudi neučakanosti,
kajti vsak list,
ki tiho pade na tla
kaže na izkoriščeno še eno možnost, ki je - ali pa ni izkoriščena v
okvirupričakovanj, ki so pa le nakazilo o možnem pravilnem naravnanju
v gledani smeri kot začetek dogajanja,
ki pa zaradi nanizanja predvidenih drugačnih možnosti
dobi izkrivljeno podobo nejasnega
in komaj dosegljivega.
mark