KOVAŠKA

Kot mehko železo sem rjo minevanj okusil,
sekajoč grče slabih navad se je krhala ostrina namer,
še in še sem rezilo volje brusil.

Zdaj na ognju sprememb segrevam šibke lastnosti,
jih v mrzli vodi izkušenj kalim,
trden postajam prožno orodje,
s trdoto vrlin pa neomajno jeklen,
čeprav se staram,
ne rjavim.

Bravo Svit. Odlična je

Nuška Golobič je napisal/a:

Bravo Svit. Odlična je

Hvala Nuška.
Spreminjanje sebe je pravzaprav kot nekakšna alkimija, ko iz slabšega osebnega materiala postajam kakovostnejši.

Mene pa zanima tisti del, ki te dela nerjavečega. Tu je skrita alkimija.
Pesem pa seveda sama zase govori. O mojstru, ki jo je skoval.

Miroslav Tičar je napisal/a:

Mene pa zanima tisti del, ki te dela nerjavečega. Tu je skrita alkimija.
Pesem pa seveda sama zase govori. O mojstru, ki jo je skoval.

Spreminjajoč sebe smo pravzaprav ALKIMISTI, saj slabši osebni material spreminjamo v kakovostnejše vsebine, vrline.
Hvala Miroslav za stik.

Svit, vračam komplimente.

V tejle tvoji kovaški tisto nerjaveče- mislim, da je to lahko mlado srce.
Bogastvo pesmi in umetnost je pa pravzaprav ravno v tem, da lahko 100 ljudi v njej najde 100 različnih pomenov, pa vsi so pravi.

Teja

Bravo! Zelo mi je všeč.

doroteja sešek je napisal/a:

Svit, vračam komplimente.

V tejle tvoji kovaški tisto nerjaveče- mislim, da je to lahko mlado srce.
Bogastvo pesmi in umetnost je pa pravzaprav ravno v tem, da lahko 100 ljudi v njej najde 100 različnih pomenov, pa vsi so pravi.

Teja

Vsem je dano, nekateri imajo več talentov, ma nihče ni brez.
Res, dobra umetnina je vsakomur, pa čeprav je drugačen, pisana na dušo,
hvala za modro ugotovitev, Teja.

Martin Reberšek je napisal/a:

Bravo! Zelo mi je všeč.

Hvala,
me veseli Martin.