PRIHAJAM DOMOV

Prihajam kot že davno prej,
v nemirne čase razslojena,
obešam maske na nevidne kline,
da k tebi pridem neponarejena.

Prihajam kot še nikdar prej,
kot da do zdaj sploh nisem se rodila,
za mano nič, pred mano nič,
nov svet bom skupaj s tabo zaplodila.

Prihajam kot sem že in kot še bom,
zasanjana, nemirna, prebujena,
ti me pomirjaš in mi buriš kri,
ob tebi sem doma in čisto potešena.

Si jo nekam objavila, da sem jo komaj našla
Evo sem te zdaj sem prestavila, pa odprla sem ti zbirko, ti bo moderator potem tja prestavljal pesmi.

Fajn se imej tukaj, no, če se boš izgubila med rubrikami, te bomo našli. Pesmica pa luštna

Nuška Golobič je napisal/a:

Si jo nekam objavila, da sem jo komaj našla
Evo sem te zdaj sem prestavila, pa odprla sem ti zbirko, ti bo moderator potem tja prestavljal pesmi.

Fajn se imej tukaj, no, če se boš izgubila med rubrikami, te bomo našli. Pesmica pa luštna

. Samo res, do solz sem se nasmejala temu, kako nerodna sem. Samo z mano je tko, se še lovim, se iščem (samo ne mi rečt, da sem že prastara za to ). Sčasoma bom vedela vse, do takrat pa - jp- rabim rokco, da me pelje skoz vse tole.

,Nuška.

Teja

Lepo,
sestavlja jo tisto kar razlikuje pesem od Pesmi.