Ko ti daljna preteklost postane navdih:
Če bi te danes srečala,
bi ti sledila...
Segla bi v žep in se prepričala,
če jo še nosim s seboj...
Vrvico.
Sledila bi ti neslišno,
z vsakim bi korakom bila bližje,
dokler bi med nama ne bil le slab meter...
Segla bi v žep in se prepričala,
če je še tam,
na hitro jo vzela ven,
oba konca bi trdno prijela,
skočila nate in zategnila vrv tako močno,
da bi mi izza nohtov pritekla kri,
tako močno, da bi prerezala ti vrat,
da bi iztekla iz tebe prav vsa kri
in jaz bi te pustila tam ležat,
dokler bi ne izkrvavel do zadnje kaplje,
dokler bi ne bila dokončno prepričana,
da te ni več...
Pustila bi te tam,
kot si ti davno pustil ležat mene,
ko si me zadušil, oslepil, ohromil, uničil,
kot si ti takrat mene ubil...