Minilo bo leto, odkar je spoznala,
da bil bi že čas, da bi te pregnala
iz misli, iz srca, iz duše, vsakdana,
iz dna, iz globin svoje biti.
Preveč ji je ta bolečina poznana,
ki dolgih šest let v njej že prebiva,
še vedno korak vsak njen zavira,
ker vsaka pot vodi le k tebi.
Oko se za vsakim človekom ozira,
ker upa, da še se spominjaš dekleta,
ker upa, da še si lahko kdaj obeta,
da bi videla te, da bi poklical jo k sebi.
A v vseh teh groznih letih neuspeha
morda bi kdo drug ji lahko bil uteha,
a o novi ljubezni, o sreči ne sanja,
saj vso bridkost zadržuje v sebi,
ker slika jo tvoja v sanjah preganja,
ker tvoj vsak obraz je, ki ona ga sreča,
ker v tebi je ujeta in rana skeleča
dih jemlje ji, ne da ji živeti.