Rad bi te spet srečal,
hrepenenje po življenju, z rokami,
dvignjenimi proti zvezdam,
rad bi slišal te še enkrat peti,
izgubljena ptica mladosti, zdaj,
ko si kdove kje daleč, predaleč...
Še enkrat, ko bi mogel, bi te poljubil pomlad,
na veke cvetnih latic v jutru,
ki diši po medu in toploti objema ljubimcev.
Rad bi, pa je želja prazna,
kot pusto strnišče deževne jeseni.