EN DAN

en dan nadenem si nasmeh,
bom spet kot včasih - tisti stari,
ne bom ujet in posušen kot list,
plesniv v pozabljeni herbarij.
Otrem ves prah s strun in duše,
besed neumnih, praznih, plitkih,
končajo naj se suše.
Oči spočijem v kotu ust si tvojega nasmeha,
v pogledu ženske, ki želi si greha,
naj se napije grlo vina, smeha ...
en dan bom nosil spet nasmeh.

perc40 je napisal/a:

en dan nadenem si nasmeh,
bom spet kot včasih - tisti stari,
ne bom ujet in posušen kot list,
plesniv v pozabljeni herbarij.
Otrem ves prah s strun in duše,
besed neumnih, praznih, plitkih,
končajo naj se suše.
Oči spočijem v kotu ust si tvojega nasmeha,
v pogledu ženske, ki želi si greha,
naj se napije grlo vina, smeha ...
en dan bom nosil spet nasmeh.

ne bom ujet in posušen kot list,
ki romal je v pozabljeni herbarij.

Oči spočijem si od tvojega nasmeha,
v pogledu ženske, ki želi si greha
in naj se napije grlo vina, smeha ...
ta dan si hrepenenja mojega uteha.

Sem ti malo popravila, ker bi po pravilu moral biti posušen/plesniv v pozabljenem herbariju (in se ti podre rima), na koncu sem jo pa dodala, če je cela v tem stilu ... No tko po moji presoji, ne rabiš pa upoštevat. Priden bodi

čim večkrat nadet nasmeh Perc:)