ABRAHAMKINA ZGODBA

Naslov sporočila: ABRAHAMKINA ZGODBA Čet 29 Apr 2010 - 10:03

No, pa se
preizkusimo še malo v prozi.., da si malo oddahnete od mojih pesmic. Upam, da
bo vsaj za prebrat… pa saj proste spise sem ponavadi pisala odlično, tudi na
maturi – zato me je imela profesorica slovenščine še posebej rada (ups,.. pa
vedno sem prva prebrala vse domače branje, hehe) in mi je v maturitetno
spričevalo usmiljeno ustoličila ubogo dvojko. Jaaaa, dvojko… Hmmmm…, ampak, a
ni bolj pomembno, da veš, kje postavit vejico, kakor pa obvladat strokovno
razlago, zakaj tako mora biti… Slovnico sem pač imela v krvi; vejice, pike,
podpičja in ostala navlaka mi nikoli niso delali problemov. Saj so nas učili
»pred ki, ko, ker, da , če – vejica skače«, a ne??? In to je to! A me je
vendarle pri odlično ocenjenem spisu in pravilno rešenih slovničnih zankah
odnesla glupa teorija. Gospod Toporišič je še živ…, drugače bi zdaj še kakšno
rekla…. Amen.

Sori…, malce dolg uvod, ampak ne, ne, nič bat, tole ne bo prosti spis o
našem materinem jeziku.

Vročega avgusta lani sem končno dočakala svojega »abrahama«. Prav
firbec me je matral, kako izgleda, ko pa je vedno toliko pompa okoli njega… Me
je bilo kar malo strah… bemtiš, a to zdaj pomeni konec vsega lepega, konec
življenja, začetek staranja??? Uffff!!! Le kaj je res na tem?? No, in ko se pojavi
vprašanje, slej ko prej pride tudi odgovor. Je prišel kar »prej« - nekaj tednov
pred to odločilno prelomnico so moji možgani in čustva podivjali in vse skupaj
je postajalo podobno enemu veeeliiiikemu loncu vrele mineštre, v kateri se je
kuhalo in mehčalo vse, kar je sploh mogoče… Velika inventura življenja…,
bilanca stanja…, izkaz uspeha… haha… En dolgoleten neuspel poskus zakona,
štirje otroci…, pa velik kup napačnih potez. Oziroma bi bilo bolje reči
»nepotez«, saj so me mnogokrat od mirnega stanja pred križišči življenja že
bolele noge… Ja, to je pa tako, če se že v najzgodnejšem otroštvu v tvoje
možgane vtisne napis, da je bolje storiti nič… ker potem ne bo nihče vpil, da
si storil narobe… Pa je res zdaj… za vse PREPOZNO??? Razočaranja, bolečine, žalost,
jeza… pa veselje, radost, upanje… vse se je prepletlo med seboj v nerazvozljiv
vozel…. In solze… Neprestano so bile na preži… hinavsko so čakale tam v
kotičkih oči, da se bodo lahko spustile v svoj nezadržni dir po obrazu… Otroci
so me le opazovali in sem ter tja rekli: »mami, s tabo je neki narobe…, kaj če
bi šla po kakšne tablete…« Očitno so mi hormoni v možganih popolnoma
podivjali.., a jaz sem si želela samo mir, mir, mir…

Pa je prišel tudi trenutek velikega
praznovanja… Slavnostna večerja, ki so mi jo pripravile hčere, naslednji dan pa
piknik za sorodstvo in nekaj najboljših prijateljic. Od samih petdesetic se je
kar bleščalo –
na voščilnicah, na velikem kozarcu… Pa
majčka z napisom »abrahamkina deklaracija« in potem sledi nadaljevanje:
-izdelek: abrahamka
-poreklo: domače, plemenito
-proizvajalec: ata in mama
-rok uporabe: vedno do konca
-izdelek hraniti: pri normalni
temperaturi, vedno manj ga izpostavljati
soncu in naporom
-vzdrževanje: umivanje ročno ali v dvoje,
odvisno od razpoloženja, v
teh letih je že priporočljiva tudi občasna
negovalna
kozmetika za bolj napeto kožo
-prehranjevanje: mora ostati v mejah
prebavnih zmogljivosti in
količine porabljenih kalorij, sicer se
bodo začele
nabirati maščobe, ki so škodljive za to
majico, saj
jo lahko raztegnejo
-seksualne navade: lahko so v mejah
normale, včasih je dovoljeno tudi
kakšno ekstremno doživetje , da se
prečistijo
svečke in za vzdrževanje kondicije
-reklamacije: reklamacij običajno ni, če
pa so, pa so takšne narave,
da niti garancija ne pomaga

Okej… vzamem na znanje…haha… Smeh in solze
so tekmovali med seboj… Najbolj so me seveda ganili moji biserčki, saj so mi
izkazali toliko pozornosti, da sem lahko samo strmela. Najprej večerja, pa
organizacija piknika, spominski album s fotografijami, darilni bon za vikend
paket na kmečkem turizmu – za eno osebo, seveda – da bom lahko »malo
razmišljala«, so rekli… Seveda ni manjkala niti avtorska voščilnica, kjer je
pisalo: »Draga naša mami! 50-ka je tle, zdej se druga puberteta začne; kar naj
te malo meče, dovoli si stvari, ki pripeljale te bodo do sreče.« Nekaj črk je
vidno odebeljenih, ko jih preberem, se izpiše ZLATA SI… Vsa v solzah se
sprašujem ali sem si to zares zaslužila?? Čez teden dni pa še en šok, ko mi
hčere rečejo,
Mami, v petek zvečer se zrihtaj, gremo še
na eno presenečenje… In me odpeljejo na večerjo v lokal z živo dalmatinsko
glasbo, katere velika oboževalka sem. Glej ga zlomka, tam se znajde še nek
slovenski kvartet, fantje me obkrožijo, eden drži v rokah prelepo rdečo
vrtnico… in mi zapojejo Žametne vrtnice… In za zaključek dobim še prelepo
ogrlico in zapestnico, izdelek moje hčere…

Ja, človek bi se kar razvadil… škoda da
tale abraham ne pride večkrat…hehe…

Evforija se počasi poleže… in sčasoma
ugotovim, da življenje z »abrahamom« niti ni tako slabo… In tako, mimogrede, a
veste, da sploh ni slab tale tipček. Pravzaprav je prav super dečko… Oziroma,
če sem čisto iskrena, je odličen spremljevalec. Edinstven. Enkraten. Ves čas je
z menoj… pa me nič ne obremenjuje. Ni mi treba prati njegovih spodnjic; nikoli
mi ne reče »ej, moja mama pa tole skuha takole…« Ne teži mi, ko grem s
prijateljico na kavo, pa se predvideni enourni klepet čudežno raztegne na nekaj
ur… Nič ni nervozen, ko si navdušeno ogledujem izložbe… in potrpežljivo čaka,
ko pomerjam enormno število kril, da bi na koncu morda enega kupila – ali pa
tudi ne… In povem vam…, vse, čisto vse mu lahko zaupam… nič mu ne gre na živce,
ker bi raje gledal nogometno tekmo…, vedno me razume in nikoli mi ne pridiga in
ne daje globokoumnih nasvetov, kako rešiti težavo, saj dobro ve, da potrebujem
le sočutje…

Hmmm.., eno slabost pa vendarle ima: vedno
je tihoooooo… pa tako tesno je združen z mano, da ga niti objet ne morem…

Kar pa je pri vsem tem najbolj pomembno,
je to, da sem, ko so se abrahamski hormoni malo umirili, ugotovila…, da
življenje teče dalje… Da ni še konec. Da še lahko upam, verjamem, ljubim… Da se
še vedno lahko počutim kot razigrana najstnica… Da je v meni še veliko
življenja… Da sicer ne morem nadoknaditi in popravljati stvari za nazaj…, lahko
pa koristno in kvalitetno živim danes… in jutri… Pravzaprav sem prepričana, da
je najlepši del življenja šele pred menoj… In tako vero, upanje in ljubezen
želim tudi vsem, ki vas je že ali pa še bo obiskal Abraham… Srečno!!!

Naslov sporočila: Re: ABRAHAMKINA ZGODBA Čet 29 Apr 2010 - 10:51

Ti naša pozitivka nasmejana, a veš, da ti kar zavidam tega "tipčka". Me prav zanima kako se počuti naš Modrijan, ko ga je že tud obiskal ... Luštno ABRAHAMKINA ZGODBA Icon_bounce

Naslov sporočila: Re: ABRAHAMKINA ZGODBA Čet 29 Apr 2010 - 10:58

Nuška Golobič je napisal/a:: Ti naša pozitivka nasmejana, a veš, da ti kar zavidam tega "tipčka". Me prav zanima kako se počuti naš Modrijan, ko ga je že tud obiskal ... Luštno

Hehhe..., hvala, hvala, Nuška... ABRAHAMKINA ZGODBA Herz

Ja, zdej je tale Abrahamček že skoraj tri leta ob meni...
in moram reč, da je predvsem zelo zvest....hhahahha -
neprestano se me tišči.... ABRAHAMKINA ZGODBA Icon_biggrin

.. in kot sem rekla, ima samo eno
napakico - preveč tih je........ ABRAHAMKINA ZGODBA Icon_tongue

Naslov sporočila: Re: ABRAHAMKINA ZGODBA Pet 30 Apr 2010 - 23:47

Če je tih, bo pa pri meni problem, no ali pa tudi ne ABRAHAMKINA ZGODBA Icon_rolleyes

Fajn Mojca ABRAHAMKINA ZGODBA Icon_cheers

Triletna Abrahamovka, to je bla pa super fešta berem. Ti želim, da te še večkrat tako razvajajo.

Lp, Aren

Aren Vidovski je napisal/a:: Triletna Abrahamovka, to je bla pa super fešta berem. Ti želim, da te še večkrat tako razvajajo.

Lp, Aren

Ufff ja, bilčo je enkratno in neponovljivo... ampak bi si
vseeno želela ponovitve....še večkrat, hehhe... ABRAHAMKINA ZGODBA Icon_cheers

» Zgodba
» ZGODBA O LJUBEZNI