S tovarniških dimnikov

S tovarniških dimnikov
se dviga dim
ki barva sivino
delavskih četrti
kjer razredne bariere
vidno režejo
rezine kruha
kjer so praznične nedelje
oblečene
v delovne obleke
kjer javne kuhinje
postajajo poslednje
pribežališče
in prvi maj
spet obljublja boj
za staro pravdo
s tovarniških dimnikov
se vidi globoko
v človeško dušo
ki je preutrujena
da bi jokala
ki je preponosna
da bi prosila
ki je preveč razočarana
da bi molila
s tovarniških dimnikov
se vidi daleč.

Joakim, jaz ti veselo prestavljam pesmi v novo objavljene. Upam, da nimaš nič proti, se mi zdi, da jo bralec lažje najde, kot pa potem v zbirkah. Drugače pa delavska pesem, v duhu praznikov, vem, da ti hočeš kakšno kritiko od mene, to me sicer veseli, ampak kaj ko spet nimam kaj za pripomnit.

Vidmar Jože je napisal/a:

S tovarniških dimnikov
se dviga dim
ki barva sivino
delavskih četrti
kjer razredne bariere
vidno režejo
rezine kruha
kjer so praznične nedelje
oblečene
v delovne obleke
kjer javne kuhinje
postajajo poslednje
pribežališče
in prvi maj
spet obljublja boj
za staro pravdo
s tovarniških dimnikov
se vidi globoko
v človeško dušo
ki je preutrujena
da bi jokala
ki je preponosna
da bi prosila
ki je preveč razočarana
da bi molila
s tovarniških dimnikov
se vidi daleč.

Kar stisnilo me je...ob spominu, da smo tudi mi imeli včasih več tovarniških dimnikov....Zdaj se kadi iz dveh, pa iz teh strupeno, zastruplja ljudi, ki so ostali doma...Preutrujeni, da bi se upirali...