Konec Sveta
V primeru, da bi bila Zemlja kot hokejska ploščica ploščata,
bi nekje obstajal njen rob, ki bi določal konec našega Sveta.
A ker je v resnici ona mnogo bolj okrogla, kakor pa oglata,
so teorije o bližajočem se koncu več ali manj samo ugibanja.
Astronomi so skeptični, ker nekaj po vesolju proti nam leti,
da je vsak konec Božja volja, to cerkev svoje vernike uči.
Ob izgubi ljubljene osebe se nam Svet pod nogami podira,
vulkanologi pa svarijo, da lahko kot vulkan on eksplodira.
Potresi, požari in poplave spadajo med katastrofalne stvari.
Čeprav so za človeka zelo nevarne, pa jih človeštvo preživi.
Zaljubljeni začutijo svoj konec, ko jih zapusti fant ali dekle,
za zaposlene pa se prava apokalipsa z izgubo službe začne.
Iz spopadov in svetovnih vojn se človeštvo ničesar ne nauči,
a tudi kadar boji najbolj divjajo, se naš planet še vedno vrti.
Vozniki doživljajo zlom, ko se jim jekleni konjiček pokvari,
kmetje pa, kadar kdo v njihovih gozdovih skrivoma drvari.
Alkoholikov sodni dan brez šilca alkohola se delirij imenuje,
odvisnik brez svojega mamila pa v strašnih mukah obupuje.
Prav vse ima nekje svoj konec, saj v vesolju ni večnih stvari,
zato se mi rahlo dozdeva, da je konec sveta za naivne ljudi.
In v tistem hipu, ko se naše življenje nekoč za vedno konča,
se ta isti trenutek nekje v vesolju začenja drugo ali celo dva.
Zato ne obupujte, če vaše življenje iz vas razvalino naredi:
ničesar ni konec, dokler ste živi in upanje v vašem srcu gori!