Šopek črnih vrtnic

Naslov sporočila: Šopek črnih vrtnic Sob 18 Nov 2017 - 22:41

Francis Goya - If Tomorrow never comes

Šopek črnih vrtnic

Glej, izgubil sem v samoti
poslednje sanje, upe svoje,
sklonil glavo, šel po poti,
kjer konec bo nesreče moje.

Dal sem vse, kar sem lahko,
vse je odšlo v svet sivine,
ostalo mi le tiho je slovo
in pot v temni svet tišine.
Nekje daleč žareče je nebo,
ki nam kaže nove pokrajine,
pričara v oči, kar je lepo,
vso žalost iz oči razbline.

Ne sprašuj, čemu bom odšel,
kjer mi ugasne - moč usode,
zakaj bom v temi pesmi pel,
ker odkril sem pot svobode.

Daj šopek črnih vrtnic tja,
kamor zakopala boš spomine,
prekrij slednjo sled gorja
in vso temo svoje bolečine.
Veš, vsaka zgodba se konča,
vse na svetu - enkrat mine,
duša moja počivat bo odšla,
kjer tema zla v noč izgine.

Nikar na pot se ne odpravi,
kamor v noč potujejo poeti,
ker duše jim obup preplavi,
da zapustijo svet prekleti.

Vasja Belšak

Zahvala: Zahvaljujem se avtorju fotografije, ker je z njo pospremil na pot tudi to pesem!