Odtrgana
legaš v sence
ki padajo
na predpražnik vate
kamor je obrisal noge
ko je prišel in odšel
iztepeš odtise
ne polagaš več rezanega cvetja
v njem je smrt
grme vrtnic posadiš
pred sajaste, zamolkle duri
pod kožo
kjer se radiraš
globoko vdihneš vase
odtrgaš misli
z oguljenih robov
oddaljujočih čevljev
in razprostreš nov otirač