Od tvoje bližine vse v meni igra,
od tvojega smeha v meni nebo leti
od tvoje ljubezni vse grmi, se bliska,
vesolje zvezd prileti mi pred oči...
Zato naj zvonijo vsi zvonovi nebeški,
od ljubezni najine naj se ptice ženijo,
v tvojem naročju, v miru me bolelo ne bo,
ko bom čakala najine dolge budne noči.
Dokler pojem in izgorevam v ognju svete bolečine
v solzi polni svetlobe okamenijo besede,
pogovarjaš se s soncem, ko se goli dež igra,
pod dežnikom naju bo jesen, draga, srečala.
Podaj mi roko, naj valček igra
vrziva kovanec v klobuk godcu
ko naša ljubezen slavi arijo vesolja
bova žalost zažgala v svetem ognju.
Sprejela bom ples usojen za naju
nazdravila tebi, dežju in godcu
na prsi mi legle bodo drage ustnice tvoje
jesen naju skrila bo v tihem kotu ulice.