SONCE ZAHAJA IN VZHAJA

Sonce zahaja za najine želje,
predolgo si hodil,
v tuje kraje zahajal,
nisi me spustil v svoje srce.

Zdaj noč je globoka,
redke žarijo še zvezde,
prazne so ceste,
zunaj je mraz.

V postelji topli,
se sanjam predajam,
misli beže mi v tople kraje,
kjer cvetoči vrtovi,
v ljubezni dehte.

Z jutranjo zarjo,
zmrzal že popušča,
spet sonce me greje,
v drugem srcu domujem.

V zimski plašč se odenem,
podam se na pot,
ni mar mi za mraz,
saj srce mi greje,
ogenj domače peči.


avtor; Milena Šimunič