Pravijo mi, da sem nora in samo še ena v vrsti mnogih nesrečnih ljubezni. Pravijo mi, naj se izkopljem iz ničvrednega položaja tvojih bežnih misli o (še eni) ljubici. Pravijo mi, da znaš z ženskami (in moškimi) in da rad vladaš z distance.
Podredila sem se svoji (bedni) vlogi slabe konkubine, ki ji ni dano niti pošteno ljubiti. Zadovoljila sem se z ostanki, ki ti kdaj pa kdaj padejo z dlani. Takrat zahlastam po požirku tvojega telesa in kot slepa miš pred razprtimi čeljustmi kače, skušam najti neobstoječo pot preživetja.
Vse kar čutim, ko zaprem oči, je padanje, v neskončnost... Stisneš mi dlan, čeprav bi rada s prepletenimi prsti stopala po promenadi Opatije. Z dvignjenim obrazom in z okusom po pečeni hobotnici.
Sprašuješ me tehnične stvari, jaz padam proti tlom z ožuljenimi koleni in molim: vprašaj me, kako srce in kako moja topa praznina duši. Ne vprašaš me, kako mi je brez tebe...
Pogrešam te v soju večera, hočem zaspati in vsaj tam s tabo snovati. Prepoceni hodiš k meni in predrago plačujem osamljenost, ki meji na blaznost.
V prvih razmočenih gibih sambe stisnjena na odločen korpus geja, sem pozabila, da sem tvoja. Želela sem ostati tam, ne dobra ne slaba, ne zaljubljena in ne ujeta. Varna. V discofoxu sem ga stisnila močneje na stegna, na poplavljen hrbet črne obleke. Vzel me je sredi odločnega ritma, nabil in zavrtel je moje obupano srce... Šepnil mi je: "Škoda da si zaljubljena v nekoga, ki ne čuti tvoje sreče." Z oči mi je snel slabo skrito bolečino, ko sem mislila nate. Zaplavale so mi oči. V majhnih jezerih solza. Osamljena. Plesala sem dalje. In sanjala o nama. O dotikih, ki jih ni. O nežnosti, ki jo brišeš z begom iz mojih dni.
Danes je spet le dan štiriindvajset urnih trenutkov, ko čakam, da mine.
Kaj me boš vprašal, ko se bova srečala? Kako daleč boš stal? Koliko časa mi boš še dal, da odživim? Kako boš zaukazal svetu moje umrte modrosti, da naj zavihti pamet in se vendar odloči? Koliko tisoč noči bom zavrgla in čakala, da se čudež zgodi?
Zakaj te tako zelo ljubim? Zakaj nisem kot včasih- prismojena blondinka, ki plava na valovih razvajenih ljubic?
Ker je s teboj vse drugače. Takšna Ljubezen, kot si jo zaplodil Ti, je edina, zaradi katere je vredno živeti!
Pomagaj mi umreti.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
