ČUDESA ŽIVLJENJA

ČUDESA ŽIVLJENJA

In kje so se izgubile želje
moje misli, moje vse
kar je ustvarjalo smisel časa,
red in bistrost tega dne.

Ko se odtuji vsa moč življenja
in zapusti telo, ki me živi,
ostaja le spomin na leta,
a preteklost malokdo želi.

Po drugi strani sem občutil
osvoboditev vseh bremen
to je čas, ko se duša izvije
in lebdi izven teles.

Gledal sem telo negibno
nedokončano delo izgubljenca,
kot tujec stal sem sam pred sabo
čuteč praznino mrtveca.

Zaslišim glas, ki me milostno
v trenutku zopet oživi,
rekoč ljubezen je edina večnost,
a ti kot sam svoj bog, jo udejani.