Preroško je bilo védenje v meni, da nič dobrega ne napoveduje zelen Kawasaki. Dolga leta sem se jih na široko izogibala. Vseh zelenih pošasti. Ne maram zelene barve. Sploh ne ninja zelene. Pravzaprav je ninja zelena moja najmanj priljubljena barva v paleti vseh.. Toda- pred štirinajstimi dnevi sem se vsemu navkljub zaljubila vate.
Svojega (Kawasakija) sem iskala v srebrni. In ga tudi drugače poimenovala. Pustila sem le neizogiben napis- da se ve ime veličastnega zvoka in neusmiljene japonske zveri.
Danes sem ga med tisočimi zaslišala- tvojega hrumečeja junaka. Akrapovič je odločno napovedal smrt moji slepoti. Ninja je prinašala s teboj tudi njo. Poginila sem. Skrivaj. Mučno.
..., danes,..., zdaj vem,...., da ste najboljši moški že poročeni, ali podobno temu - oddani. Stemnilo se mi je za hip. Zaprlo sapo. Utrgalo je srce in oglušeli so vsi čuti, pred očmi sem vstopila v temo, v meni so žgale solze, iskala sem te- samega. Pripeljal si njo. Nič posebnega ni. Temen narastek in dolge blond lase imam tudi jaz...
Molila sem- odpelji se. Bilo je preboleče.
Skrila sem se med Harleye, Honde, BMWje, tudi Suzukije in MZje, da sem naslonila raztrganino osrčnika na plehnato ogrodje, da sem pogumno umotvorila in lažno prodajala prijaznost komurkoli že..., le da nisem zrla v svojo neumno zaljubljenost, v zeleno srce.
Zdaj žgem staro dunlopko, in LaVinčijev ror bobni, tako kot odmeva globoko nekje v moji prsni votlni... pozabljam navidezno ljubezen do zelene ninje in tvoje zelenosti. Lahko bi imel več okusa vsaj pri pi**i.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
