Večnost

Večnost


Prvi sneg je pobelil gaj in breg,
kot otrok se ga razveselim,
potem pa v hišo brž zbežim.


Spomin na naju je še vroč,
v snegu sva izmenjala poljub si vroč,
ljubezen izpovedala v oči si zroč.


Želela sva, da večno bi bilo,
a v življenju ni tako,
življenja noč je bila to.


Zdaj le v srcu čutim te,
ko mi v dušo šepetaš,
da večnost je v spominu le.


Tvoja roka nežno boža me v spominu,
tvoj šepet v uho me vabi,
nikoli ne pozabi, da se snideva še…



Lučka