Hudiči v meni

Hudiči v meni



Nekje v globini ni metuljčkov več,
le črvi glodajoči s spomini,
v osami, ki noče nič več preč.
hudički v pljučih in trebuhu,
tudi so v strtem srcu,
kot pokvarjen rumenjak,
meče te vse dni vznak,
vse smrdi po ribi gnili,
oh hudič črni odidi
smeji se jabolček črvivi.
Cvetoči kaktus me spodbuja,
da pomlad ni vedno nuja,
da pozimi cvet odpre se,
morda ljubezen mi prinese,
vsa črviva jabolka otrese,
hudičke v pekel vse odnese...

Hibiskus, kaktus, mar naj ubogam te...?





Lučka