GREH

GREH

Telo je le zame živelo
dâjalo mi je moči
od samega začetka stvarstva
je dom vseh duševnih dni.

Kaj delam danes s telesom
mu pojem slavo, čast najmanj
iz njega hočem vse izvleči
kot drevesu za en list ni mar.

Kakor gumo raztegujem prožnost
uma, mišic in srca
polagam vanj vse svoje upe
naj mi ljubezen vso preda.

Zato sem misli vse usmeril
za vso resnico iz neba
radost prihaja le od žene
le z njo se duša spojiti zna.

Ljubezen je kisik plamenu,
ki plapola v čustvih vseh
zato vrojeni smo v telesa,
da okusi duša sladki greh.