DAN SE V VRTNICI JE SKRIL
Dan se v vrtnici je skril,
njen vonj je pesem naša,
kar v dolgih letih sem odkril,
v praznih besedah se znova v pesmih oglaša.
So misli samoumevne v občutke odete,
kot travniško cvetje
in zdi se, da pesmi še niso izpete,
morda me ne bo več naslednje poletje.
Vse s sabo bom vzel
in šel skozi vrata hrepenenja ta dan,
objem me še vedno bo grel,
trdno bom držal tvojo dlan.
Vse mine
in ostanejo le sanje,
vzamem jih s sabo, da spomin ne izgine,
da laž ne naseli se vanje.
Pomembno ni število let,
ta laž je sladka, lepa, se povsod prepleta,
toplo v sanjah sem objet,
z okusom praznih se številk zapleta.
Jože Brenčič
https://www.youtube.com/watch?v=cI6HCWaT4pc&feature=related