Veter boža svilnato pokrajino,
miluje drevesa, obiskuje sveta čudesa,
ustavi se na hribu, pozdravi goro,
zre v zračno pot.
Obišče tudi vodo, jo vzvalovi,
svoj ples zapleše,
veselo s sabo jo odnese.
S peskom v vrtincu plesa,
karavanam počitka,
naprej v soncu odsev
bleščavo in sanjavo
privablja ples z naravo.