Srečujem tvoj pogled, oči iskrijo notranji tvoj svet,
zasanjam med vetrove iznad tebe,
nežnost zbliža najine oči,
trenutek iskre v meni tli,
umakneva poti k sebi stran,
nazaj vsak v svoj vsakdan.
Gledam prazen stol,
v meni zastane tvoj pogled,
mislim iti, a zagledam tebe priti,
zreš v knjigo, prestavljaš kamne v mozaik svoje sreče,
nama življenji se zrcalita v kavi, ob cigaretu,
zbližata se le ob metulja letu.
Rad poklonil tebi del bi sebe,
vsega dati ti ne znam,
srečo iskati vajen sem le sam.