IZLOČENI DELCI

Že davno si me ubil,
da se lahko brezskrbno hraniš
z mojim truplom.
Razmočiš me v vinski reki,
tako me laže prebavljaš.
Židko me precediš skozi jetra.

Jaz pa se še vedno pogrešam.
Brskam po prevretem dostojanstvu,
med koščicami iztrebljenega spoštovanja,
v žolčnem pesku iščem delce smehljajev
in vsega, iz česar bi se morda lahko
znova zlepila skupaj. Da bom
na svoji sedmini končno
zbrana.