"ROMAN ŽIVLJENJA"

Naslov sporočila: "ROMAN ŽIVLJENJA" Sre 16 Jun 2010 - 9:23

Nič od napovedanega,
nobeden sklep
ne obvelja,
vsi zakoni so zaman,
življenja pesem
je čuden roman.
Prične se
z rojstvom,
prvi
je jok,
znak da,
ti si otrok.
Nadaljuje
v maminem se objemu,
močno prikleneš
se temu.
Šola je prva postaja
sveta,
tu naučiš veliko novega.
Mladost,
prinese ljubezni sijaj,
ko prvič zazreš,
v njen se dražljaj,
v detih si nebesih,
ko metuljčki te obletajo.
Nastopi čas zrelosti,
dolžnosti kličejo.
Ne da se jim izmikati,
novo se življenje,
na svet rodi,
mala ti lučka
navade spremeni.
Tako nadaljuje,
začarani se krog,
ljubezen objema srca,
vse okrog in okrog,
prepustimo se vodstvu
čustev teh,
včasih preveč nas zanese
trden oklep.
Ko stopamo po ustaljenih poteh,
vse že začrtano,
vse izpeljano,
butnemo tudi v neznano.
Začudeni obnemino takrat,
hitro na pomoč,
prikuka nam strah.
Močno oklepamo,
starih se navad,
nočemo si priznati,
nečesa nas je strah.
Bežimo, drvimo,
norimo, besnimo,
vedno za vse,
druge krivimo.
Izgovor ta pravi
vselej pri roki,
samo da izmikamo
začrtani se ne,
poti.
Ali ob rojstvu
nam zvezde
zasijejo,
nad našo usodo,
celo življenje se vijejo.
Objemajo, božajo nas,
občasno
popraskani smo,
kar tako
za
OKRAS.

Naslov sporočila: Re: "ROMAN ŽIVLJENJA" Sre 16 Jun 2010 - 11:31

Živa Mejak je napisal/a:: Nič od napovedanega,
nobeden sklep
ne obvelja,
vsi zakoni so zaman,
življenja pesem
je čuden roman.
Prične se
z rojstvom,
prvi
je jok,
znak da,
ti si otrok.
Nadaljuje
v maminem se objemu,
močno prikleneš
se temu.
Šola je prva postaja
sveta,
tu naučiš veliko novega.
Mladost,
prinese ljubezni sijaj,
ko prvič zazreš,
v njen se dražljaj,
v detih si nebesih,
ko metuljčki te obletajo.
Nastopi čas zrelosti,
dolžnosti kličejo.
Ne da se jim izmikati,
novo se življenje,
na svet rodi,
mala ti lučka
navade spremeni.
Tako nadaljuje,
začarani se krog,
ljubezen objema srca,
vse okrog in okrog,
prepustimo se vodstvu
čustev teh,
včasih preveč nas zanese
trden oklep.
Ko stopamo po ustaljenih poteh,
vse že začrtano,
vse izpeljano,
butnemo tudi v neznano.
Začudeni obnemino takrat,
hitro na pomoč,
prikuka nam strah.
Močno oklepamo,
starih se navad,
nočemo si priznati,
nečesa nas je strah.
Bežimo, drvimo,
norimo, besnimo,
vedno za vse,
druge krivimo.
Izgovor ta pravi
vselej pri roki,
samo da izmikamo
začrtani se ne,
poti.
Ali ob rojstvu
nam zvezde
zasijejo,
nad našo usodo,
celo življenje se vijejo.
Objemajo, božajo nas,
občasno
popraskani smo,
kar tako
za
OKRAS.

Ko sem izgubil njo,
nisem izgubil vere v človeštvo,
v ženski svet...lepoto,
našel sem smisel drugačnosti,
odkril sem svet poezije.

Naslov sporočila: Re: "ROMAN ŽIVLJENJA" Čet 17 Jun 2010 - 11:37

Hvala

enako, se mi je dogodilo,
vse na glavo se obrnilo,
spoznala se s poezijo,
kar na um pridrvi,
se v njo spremeni.

Naslov sporočila: Re: "ROMAN ŽIVLJENJA" Čet 17 Jun 2010 - 13:34

Vrhunska

Naslov sporočila: Re: "ROMAN ŽIVLJENJA" Čet 17 Jun 2010 - 23:53

Aljaž Čuden je napisal/a:: Vrhunska

» Carmen L. Oven - Roman Sprehajalka gospodovega psa