Mozaik roman Usoda na kredit (delovni naslov - Krediti dobrega in zla)

Mozaik roman je zbirka povezanih zgodb, ki jih poveže skupni zaključek. Najprej sem mislil, kako je to preprosto. No, pri tretji zgodbi sem vedel, da je težko, a med pisanjem zadnje, zaključne zgodbe, se je vse skupaj stopnjevalo do peklenskih muk, kako vse skupaj povezati.
Pa je uspelo. Trenutno odpravljam še drobne nerodnosti. Osebe so pisane v prvi osebi, s stališča moških in ženskih protagonistov(-k).
Roman sestavlja sedem poglavij, zgodb in zaključna povezovalna zgodba:
Časovni kredit
Kredit ljubezni
Kredit sreče
Kredit uspeha
Kredit zdravja
Kredit milosti
Kredit potrpežljivosti
V baru "Niti vesolja"
Dajem odlomek iz Kredita ljubezni:

Citiram :

Priznam, jebivetrnik sem in nikjer nisem zdržal dlje od nekaj mesecev. Če sem pošten, zame je vrh glave dovolj in še več že eno leto istih štirih sten z istim parom nog za zadovoljitev potreb alfa samca. Saj to sem tudi bil in tako sem se obnašal.
Delo mi je nudilo odlično potuho za obletavanje širnega sveta. Lahko sem živel svobodno življenje predatorskega samca pod čudovitim soncem tega sveta, polnega lepih možnosti za zadovoljitev potreb in užitkov. Predvsem slednjega. Nikoli nisem pomislil na morebitno ustalitev in bedarije, ki se ji reče družina. Čemu bi se? Komu mar za stalnost, če si lahko v gibanju? Ljubezen in družina? Prej ali slej se pojavi vprašanje, za koliko? Poznam samo enega boga. Ugledam ga, ko stopim pred ogledalo in takrat mu rečem:
»Ti si edini bog in božji sin, samo ti si pomemben. Vse ostalo je zato, da ti služi.«
Kupoval sem bivališča, kupoval sem hrano in kupoval sem ljubezen. Kot ne moreš vsak dan jesti piščanca, tako ne moreš vsak dan ljubiti istega para nogic. Vse je ekonomija. Odšteješ nekaj bankovcev in profesionalka ti izkazuje ljubezen brez nerganja in neumne pridige.
Zvečer lahko, namesto plesa okoli njene razvajene riti, preživiš pred TV. Potem mirno, ob pivu ter čipsu, brez ženskega nadlegovanja, pogledaš fuzbal ali košarko. Če kupljena češplja po kakšnem nesrečnem naključju tečnari, jo odsloviš in nabaviš drugi par plačljivih visokopetnih nog. Sponzoruš je vedno na pretek. Ob krizi jim je cena močno padla, saj je ponudba naenkrat močno presegala povpraševanje. Preostali, še aktivni predatorji, dobimo več za manj keša. Višek ponudbe zbija cene. To je najslajša plat kapitalizma.
Naj vas pred razmišljanjem o iluziji, imenovani srečna družina, opozorim na otroke. Ti so vedno del paketa, nekakšna funkcija operacijskega sistema, imenovanega družina. Z malimi barabicami vas samica zaklene v svojo peklensko ječo. Izgubil sem cel kup kolegov, ker morajo, namesto tritedenskega potapljanja na Maldivih, peljati tečno samico in razvajene froce v prikolico kampa ali trpeti ujetništvo v kakšnem »otroku prijaznem« hotelu. Na ukaz nedojebane samice vsako leto preživijo vsaj dvakrat po dva tedna v ječi, obkroženi s prepovedanimi sadovi. Nobenega piva, nobene prave sprostitve, samo ples sužnjev okoli vsakodnevnega dolgčasa na deseto potenco. Če se jim popolnoma ne uklonijo, jih oskubijo do kosti in še več. Takšna je pač družinska idila. Samec gara, samica s froci pa troši, vrešči in teži. Je to vaše sanjsko življenje? Če prikimate, ste gotovo motena oseba.