Avtorska poezija, proza in ostala avtorska besedila
 
KazaloKazalo  Registriraj seRegistriraj se  Prijava  Založba Literarni valZaložba Literarni val  
Latest topics
» Ali veste
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Vasja Belšak - Tihi Don Pet 16 Avg 2019 - 12:41

» ZDRAVILNA ZEL
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Saša Atanasov Pon 10 Jun 2019 - 21:13

» Breda Krošelj - Spomin na RGL
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Breda Krošelj Čet 11 Apr 2019 - 10:22

» DIPOL
Slovenski bogovi in demoni Emptyby marko vitas Čet 11 Apr 2019 - 8:10

» CYBORG
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Saša Atanasov Pet 22 Mar 2019 - 23:19

» “PRI JOŽOVCU”
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Saša Atanasov Sre 20 Mar 2019 - 8:03

» Povabilo na kavo
Slovenski bogovi in demoni Emptyby marko vitas Tor 5 Mar 2019 - 21:20

» EDGAR ALLAN POE & POE(M)
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Saša Atanasov Pet 1 Feb 2019 - 22:16

» PORTRET
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Saša Atanasov Pet 25 Jan 2019 - 20:50

» Neko dopoldne
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Breda Krošelj Ned 20 Jan 2019 - 8:27

» ALTARE
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Saša Atanasov Sob 12 Jan 2019 - 23:19

» CRYPTOWALLET.SI
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Saša Atanasov Sob 12 Jan 2019 - 16:55

» MRAČNI POET
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Saša Atanasov Čet 10 Jan 2019 - 12:13

» LOTUS (LOTOS)
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Saša Atanasov Tor 8 Jan 2019 - 17:11

» DAMOKLEJ
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Saša Atanasov Ned 6 Jan 2019 - 20:02

» PREKLETSTVA IN UROKI
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Saša Atanasov Tor 25 Dec 2018 - 21:12

» PLANET ZEMLJA 2
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Saša Atanasov Tor 25 Dec 2018 - 21:10

» POD ČLOVEKOM
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Saša Atanasov Ned 23 Dec 2018 - 20:47

» Svet večne pravice
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Vasja Belšak - Tihi Don Sre 28 Nov 2018 - 18:02

» Cigareta
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Breda Krošelj Sob 24 Nov 2018 - 12:46

» Ljubezen
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Vasja Belšak - Tihi Don Sob 17 Nov 2018 - 20:53

» Blodnjak obupa
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Vasja Belšak - Tihi Don Pon 12 Nov 2018 - 15:10

» Poljub v slovo
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Vasja Belšak - Tihi Don Pet 9 Nov 2018 - 12:21

» Nesmrtna pesem
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Vasja Belšak - Tihi Don Pet 9 Nov 2018 - 12:12

» Pesniška zbirka v eknjigi
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Breda Krošelj Tor 6 Nov 2018 - 10:11

» Kaktusov cvet - (odlomek)
Slovenski bogovi in demoni Emptyby Breda Krošelj Ned 4 Nov 2018 - 23:21


Share
 

 Slovenski bogovi in demoni

Go down 
AvtorSporočilo
Lučka Skale



Female
Število prispevkov : 501
Starost : 74
Kraj : Štajerska :) Poljčane
Datum registracije : 02/03/2011

Slovenski bogovi in demoni Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Slovenski bogovi in demoni   Slovenski bogovi in demoni EmptySre 30 Nov 2011 - 7:19

Prepis iz moškega sveta:

Mitologija slovenskih bogov in demonov

Slovanska mitologija je tudi polna duhov, nekateri so dobri in nekateri slabi. In zanimiva je legenda o duhovih, ki prebivajo v lesu. Iz te legende se je tudi rodilo trkanje po vratih. Namen trkanja namreč ni ta, da bi priklicali gospodarja ali gospodarico, temveč da bi priklicali nekaj bolj nadnaravnega. Stari Slovenci so verjeli, da v drevesih prebivajo dobri duhovi. Ko drevo posekajo, ti duhovi ne umrejo, temveč prebivajo v izdelkih, ki se iz lesa pač naredijo in v mnogih primerih so to bila vrata. Trkanje po lesu prikliče te dobre duhove in nam ter gospodarju prinesejo srečo in zdravje. Iz tega prepričanja izhaja vraževerna gesta, ko moramo potrkati po lesu, da potrdimo neko napoved.


Najpomembnejši slovanski bogovi in bitja:

Kresnik
V bistvu je pomen tega božanstva precej nejasen. V glavnem se predstavlja kot sin neznanega božanstva, ki je povezan s Soncem in ognjem, oborožen s strelo, kladivom, sekiro, kijem, ali mečem in potuje po nebu v svoji zlati kočiji. Velja za slovenskega Herakleja, saj tudi on naredi dvanajst dobrih del. Pri njegovih junaštvih mu včasih pomaga njegov štirioki pes, včasih pa njegov brat Trot. Kresnik se bojuje s Troglavim Pegamom in kačjo kraljico. Po nekaterih legendah to ni njegovo pravo ime, če kdo omeni njegovo pravo ime, potem to božanstvo umre. Kresnik je bil tudi nekakšna zamenjava za Peruna.

Trot
Je Kresnikov brat, ki je premagal kačo s perutmi, ki jo je nadenj in nad brata poslala kačja kraljica. Trot je kačo pokončal s svojo zlato sekiro. Po nekaterih legendah naj bi bila Kresnik in Trot le polbrata.

Potoglav
Je Kresnikov brat in njegov nasprotnik ter Vedomec. Je najmlajši sin vrhovnega vladarja Svetovida. Potoglav se zaljubi v sestro Norejo in jo ugrabi. To naredi tudi zato, ker je Kresnik prvorojenec in mu želi nagajati. Kresnik se spopade s Potoglavom, ki ima obliko kače. Med bojem se spreminjata v različne živali. Boj poteka na gori, v zraku ali pod zemljo. Ko Kresnik premaga rivala, pada blagodejen dež in potem nekaj let zemlja obilno rodi, raste zlata pšenica. To je bilo na kresni dan, zato se v spomin prižge kres in ljudje se polivajo z vodo. Na koncu se poroči s sestro Noro. Duše pravičnih pokojnih so vpletene v boj z demoni in udeležene pri kozmičnih in meteoroloških pojavih.


Vedomec
Vedomec je bitje, ki vidi ali ve, kaj se dogaja na svetu, na zemlji, pod zemljo in nad njo. Ne gre za eno določeno bitje, v glavnem pa gre za demone.


Veles
Bog podzemlja in bog bogastva, ki je lahko prevzemal podobo kače, bika, zmaja ali volka. Je precej nenavaden bog, saj ga označujejo tudi kot boga vojne, hkrati pa tudi boga živine in poezije. Veles je znan tudi po tem, da lahko vzame dušo človeka, ki je prelomil obljubo.

Svarog
Imenujejo ga tudi Svarun in je bog neba in oče vseh slovanskih božanstev ter stvaritelj sveta.

Triglav
Ime troglavega slovanskega božanstva v nekaterih mitih povezujejo tudi s Svarunom. Ime v bistvu pomeni gospodarja zraka, zemlje in vode. Številka tri je v mnogih verah veljala in še velja za magično številko in v primeru Triglava ni nič drugače. Ker ima tri glave, vidi vse, zaradi tega pa predstavlja tudi modrost.

Vesna
Boginja pomladi, plodnosti in obilja. Predstavljena je kot lepa ženska, ki prinaša blagostanje.

Morana
Je slovanska boginja smrti, zime in teme. Njeno ime pomeni smrt, izhaja pa iz indoevropskega korena mer, ki pomeni smrt. Po nekaterih legendah naj bi se po tej boginji imenovala reka Mura.

Krivopjete
So ženske, ki imajo dolge zelene lasi, nazaj obrnjena stopala in dlani. Bivale so v votlinah na vrhu gora, ljudi opozarjale na nevihte in točo, kradle otroke in jih pojedle. Na vrhu gora lahko človek okamni, kar povzroči urok čarovnice.



Pehtra je ženski demon, ki je tudi vidovita. Je voditeljica pokojnikov, predvsem otroških duš. Je prinašalka dežja in snega, tako imenovanega babjega pšena. Naj bi hodila po hribih in z zlato ročko sejala sneg.

Perun
Najpomebnejše božanstvo v slovanski mitologije je Perun. Je vrhovni slovanski bog. Bog strele in groma, bog dežja, pravzaprav na splošno bog kmetijstva. Njegov simbol je hrast, ki so ga stari Slovani častili kot neke vrste tempelj.

Poganska verovanja so izjemno kompleksna in ker je pokristjanjevanje vključevalo tudi popolno uničenje starih verovanj, je v nekaterih primerih zelo težko potegniti neke zaključke.

Za konec pa si lahko preberete še legendarno zgodbo o Zlatorogu:

Jezerska dolina in prostrana visokogorska planota Komna sta bili nekoč planinski raj. Tam so bivale bele žene, mila, dobrosrčna bitja. Prikazovale so se tudi v dolini, pomagale siromakom v stiskah in ženam pri porodu. Otroka, ki je prišel na svet v njihovi navzočnosti, so varovale vse življenje. Zahvale za svoja dobra dela si niso želele. Če se je kdo pomotoma ali iz predrznosti približal njihovim bivališčem, so ga kamni in snežni plazovi, nevihte in toča prisilili k vrnitvi v dolino. V gorah so pasle svoje črede, ki jih je vodil velik bel kozel z zlatimi rogovi – Zlatorog. Njegovi rogovi so bili ključ do neizmernega skritega zaklada.


Mladi lovec iz doline Trente je rasel v varstvu belih žena. Vzpenjati se je smel na najvišje gore, ne da bi se mu bilo treba bati česarkoli. Lepemu dekletu iz doline je nosil šopke gorskih cvetlic in si pridobil njeno ljubezen. Nekega dne pa je dekle zasnubil bogat beneški trgovec, ji poklonil zlat nakit in dejal, da bi ji njen lovec moral, če bi jo imel dovolj rad, prinesti Zlatorogov zaklad.
Dekle se zdaj ni več zmenilo za ubogega lovca. Obupan in užaljen se je še isto noč odpravil na pot, da bi našel Zlatoroga. Zjutraj ga je zagledal na visoki skali, streljal nanj, toda pozabil na njegovo čudežno moč. Iz krvi smrtno ranjene živali so zrasle čudodelne triglavske rože.
Umirajoči Zlatorog je eno použil in v trenutku mu je povrnila veliko življenjsko moč. Zdirjal je proti lovcu in ta je prestrašen in oslepljen od sijaja zlatih rogov omahnil v prepad. Narasla Soča je njegovo truplo prinesla v dolino. V rokah je držal šopek triglavskih rož.
Zlatorog je v sveti jezi razdejal svoj gorski paradiž in za vedno izginil. Z njim so odšle tudi bele žene. Njegov zaklad pa je ostal skrit v gorah pod Triglavom.

Prepisala: Lučka
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 
Slovenski bogovi in demoni
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Literarni Val :: Kultura :: Kaj se dogaja na področju Kulture :: Neomejena literatura-
Pojdi na: