20.Junija 2009 je izšla moja prva pesniška zbirka v samozaložbi USOJANJA
Fotografijo za naslovnico je prispeval
Mitja Kralj-King,
jezikovno pregledala ter uredila jo je
Petra Gabriel,
spremno besedo pa je napisala
Tea Oršanič.
POZDRAV NENEHNOSTI"Pozdrav nenehnosti" bi naslovila svoje misli ob najlepšem opravilu v dneh, ko sem dobila dovoljenje, da smem sprehoditi lastna Čutenja vseh oblik skozi Stanetove vdihe in izdihe ter jih, počaščena, tudi zapisati.
Kdo razume Besede? Veter v nas: veter vseh strani in vseh moči. Kdo še? Valovi. Tisti, ki neumorno butajo v naše obale. In ogenj. Tudi ogenj jih razume. Skozi plamene, ki grejejo naše obtoke, nas opozarjajo, da smo Živi.
In prav ta Živost, s katero nas razvaja Stanetova poezija, pomeni, da je možna večnost.
Zakaj?
Njegove besede niso prepuščene same sebi. Ne lebdijo, ampak sedajo za čas, ki si ga same izberejo. Izkrcane so na naše obale zaznavanj, počutij – polne pričakovanj, kjer bodo rasle kot korale vseh barv.
Z branjem teh lepot postajamo tako dediči samega sebe.
Naj vas ne zavedejo, kakor da so izmišljen otok. Plujete po zelo resničnem oceanu – velikih globin, neizmerne razsežnosti – ki je ponekod razburkan in išče oporo, ponekod pa je globina mirna, a le za nekaj "listov", ker ... prične znova in znova hrumeti.
Pustolovščina, ki ji ni videti konca. Vsaka zgodba bi se lahko nadaljevala – z nami.
Uživaškost v predajanju ni le zapisana kot misel in kot takšna neminljiva, ampak nam postreže z univerzalnim sporočilom: brezčasje, ki se prepleta skozi vsako sliko in ima moč, da nas popelje v nas same. Bolijo in hkrati nežno pobožajo. Zagrizejo z jezikom in vidijo z zaprtimi očmi, mirijo in kričijo brez glasu. Lepota misli – pa ne kot naravna ponudba – kakor sladki sončni zahodi – temveč tista, ki jo lahko sami razberemo med ponudbo vseh mogočih brbotanj v razumu, ki se ob tem mirno in brez slabe vesti ustavijo in prepustijo delo srcu.
Sporočilnosti pesmi ni nič več potrebno gnesti ali ujčkati v sebi, da bi dobila bolj določen obris – ga že ima.
A srce? Ne skrbite. Srce pa zna ... in tudi zmore božati vse delčke te Umetnosti, ki jo imate pred sabo.
Ta poezija je vir frekvence, ki ne more nikoli izginiti iz nas.
PREBUJANJE
Avtor prebuja svobodo pesmi – od tod to upiranje za izdajo zbirke – da bi ne bila vpeta v strani, da strani ne bi ležale na listih, ki so za vse čase vpeti v platnice.
Pa vendar ... delila se bo med nas v ritmih potovanja vsakega posameznika.
V nenehnosti ... kot vsa jutra.
… kot pravi sam pesnik: "Le zbuditi ga je potrebno. To jutro."
LJUBEZEN
Z neštetimi obrazi – tudi če potihne, zgreši ali pa se zavzeto odpravi polagati svoj korak na to pot. Erotika za trenutek umre po orgazmičnem utripanju besed – ki se strastno zagrizejo v vse pore obeh teles, misli, želja, nežnosti Šelestenja in vrhove Nevihte.
SANJE
V tem sklopu je avtor sanjam, ki so ponavadi minljive, sezidal Tempelj. Trdno in varno svetišče. Tam so lahko budne ali pa spijo.
Lahko so prijateljice, ki zaplešejo ob vsakem utripu srca ... Onstran, v Filmu, Prividu ali pa na čajanki s Shakespearjem.
/"Zakaj bi želel nova jutra,
če so stara še v noči?"/
BOLEČINA
Bomo, bomo Ozdraveli! In po čudežu tudi odgrmeli bolečino /vseh barv/. Kot fil rouge skozi žaloben sklop se tke Njegova pesem ... kot edino zdravilo in kot edini vzrok.
"Ko si se v pesem
podal
in ko rime raztrgajo
tvojo zadnjo skrivnost."
Najhujša bolečina srca je Žalost.
MODROST
Neskončna Ljubezen do vsega. Naša majhnost v primerjavi z vsemogočno Besedo.
"Besede so misli,
ki v srcu lebdijo,
tiste z jezika
pa najbolj bolijo."
ŽGEČKET
V tako neresnem naslovu pričakujem zabavo ... a ko sem zapustila ta prostor na klopci pod javorjem, sem zaploskala sledi, ki jo puščajo resnice. Je že res, da gresta jok in smeh skupaj naprej ... Pot pa – seveda – izbiramo mi.
Ko sem se prvič srečala s Stanetovo poezijo, mi je dala nov, vzporeden svet, svetleč in popoln. V dimenziji srca, ki jo zazna duša s svojimi skrivnostnimi čutili.
Ta zbirka potrjuje, da pesmi obstajajo izven vseh okvirjev, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju. Kot t.i. intuitivno razsvetljenje. Čas, s katerim si z veseljem priznam, da ta drugi življenjski tok obstaja, je zrel. Vsekakor pa se zavedam tega širokega obsega bivanja Pesmi v avtorju. Esenca v časovni neomejenosti Ljubezni ne potrebuje opisov niti analiz. Le dotik tega magnetnega polja čiste energije – čudovito pojavnega sveta vseh nivojev.
Celo življenje hrepenimo po neki poti, ki bi vodila Domov. Menim, da smo s to zbirko prispeli.
Dobrodošli!
Tea Oršanič
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
